Vipavski Križ
Sredi Vipavske doline se dviga, na enem za dolino tako značilnih gričev, Vipavski Križ, ki je eden najbolj dragocenih spomenikov kulturne dediščine. V zgodovino se je zapisalo kot najmanjše mesto, ki na širšem geografskem območju pustilo velik pečat. Že leta 1482 so ga Goriški grofje obdali z obzidjem, leta 1507 je dobil trške pravice, leta 1632 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Poznan je po Kapucinskem samostanu, v katerem je živel tudi pridigar Janez Svetokriški. Vipavski Križ je ponovno zablestel v vsem svojem sijaju po celoviti okoljski prenovi v letu 2015.
Vipavski Križ se omenja že v 13. sotletju kot Villa Crucis. Najstarejši del tvorijo na zahodnem delu gase - ozke uličice z eno in dvo nadstropnimi hišami okrog poznogotske cerkve. Ob koncu 15 sotletja je zadnji goriški grof Leonhard tu postavil obrambno utrdbo, ki naj bi dolino varovala pred napadi Turkov in Benečanov. Grof Anton Della Torre, tudi Thurn - Valsassina, je Sveti Križ obzidal še pred konecm stoletja, sebi pa je na vzhodnem delu malo kasneje postavil mogočen grad. Največji razcvet je naselje doživelo v začetku 16. stoletja, ko je dobilo najprej tržne, leta 1533 pa še mestne pravice, ki so vključevale pravico do dveh velikih letnih sejmov.
Pestro in živahno trgovanje prikličeta v Križ bogate trgovce, ki z novimi zgradbami polepšajo kraj. Prebivalci zgradijo tudi dvoje mestnih vrat. Skozi severna je vodila cesta proti Trnovski planoti, skozi južna pa proti morju.
Thurni so grad prodali katoliškim Attemskom, ki so v Križ povabili kapucine, enega od protireformatorskih redov, sezidan je samostan, 1643 pa je bila posvečena samostanska cerkev. V samostanu je znameniti pridigar Janez Svetokriški dobrih sto let kasneje sestavil večji del svojih pridig. Obsežen samostanki kompleks hrani danes, poleg bogate knjižnice, tudi pomembno zbirko baročnih slik.
Župnija je veliko starejša. Župnijsko cerkev so sredi 17. stoletja baročno predelali, vendar so ohranili prvine starejše gotske zgradbe. 19. stoletje Križu ni bilo naklonjeno. Industrijski razvoj je naselje obšel. Attemski so, potem ko je burja odpihnila streho gradu, polovico gradu prodali državi, ki je v njem ustanovila šolo. Ta del gradu je danes last Občine Ajdovščina, medtem ko so lastniki drugega dela potomci grofov Attemskov.
Povzeto po besedilu mag. Boruta Koloinija iz zgibanke Krajevna skupnost Vipavski Križ